“Me sitjilem, ke pala jekha kacava [gjilake] vorbi šaj avel jekh trajoski filozofia, e historia jekhe niposki (narodoski), o intrego univerzumo. Lem te hatjarav, ke soske xutjildas ma e gjili kana anglunes ašundem la po filmo. Jekh baro sikadjuvipe si ande kado štilo aj unjivar e inkerimata la melodiasa aj e gjilabimaske štilosa den pe perdal aj či na či trubul te hatjardon e vorbi; kado maj butivar sitjilem. Numaj maj anglal kodo misto la Ružako specialno drom si te gjilabel.”

“Mure čače rodimata pe romani mužika line pe, ke paše cirdelas ma e mužika, aj le manušengo garadyuvipe inke maj feder, so dičolas sar jekh kotor lenga identitetako. So anglunes das man inspiracia kodo jekh filmo sas so sikadjilas po Austriako publiko tevevo pa rom ande Austria Ihr werdet uns nie verstehen / Tume čikana naj te hatjaren amen (Breit taj Schwarzenberger 1988). […] Kado filmo but hatjaravadas pa le rom ande Austria, sar von dikhen o trajo, pa lenge trajoske krujalimata, aj pa lengi historia. Jekh socialno aj jekh kulturalno uladjuvipe sas anglal pašljardo, pe jekh rig sas le rom aj pe kaver le gaže. Sas jekh čudimaski gjili po filmosko agor so astardas ilestar vi kana atunči inke či žanos khanči pa e mužika, pa e šib, vaj pa lako hatjaripe. O filmo kako izeneto (poruka) tradas mange aj neve gindura line te keren buči ande muri godji: si jekh nipo (narodo), so bešel ande muro them, kaj xan bari dukh anda diskriminacija, varesar čudimaske si, so phenel mange ke ‘me čikana naj te hatjarav len.’ Khote sas jekh zurales šukar mužika so khanči nas pinžardi angla publika pe kodi vrama, aj sitjilem, ke e gjilabatorka kodola gjilaki bešelas ando Beči, numaj jekh skurto drom khatar muro kher. So maj bipinžarutni so simas la paluna gjilasa aj lake vorbenca, sa maj zurales pherdjilem khatar a kvaliteta so vorta sikadas avri, khatar e gugljarimaski melodia, aj vi khatar sarso sas e gjili phendi.”