Inkerimata

Rodimatango grupo

O MMRC (Music and Minorities Research Center) pe akademia so bušol University of Music and Performing Arts Vienna si kodo, kon tradel o projekto so bušol Ružake gila, aj o FWF (Austrian Science Fund) pale kodoj, kon del le love paše.

E Ursula Hemetek

E Ursula Hemetek si profesorkinja pe etnomuzikologija taj vi formisardas o MMRC (Music and Minorities Research Center) aj voj si e šerutni ando projekto Ružake gila. Lake rodimata šon o fokuso pe mužika aj pe etnikura ande Austria, pa soste aba but lila tradas avri. Ando 2018 lake akademicki buča pinžardjile la Wittgenstein Prizasa dini khatar o Austrian Science Fund FWF, so o maj kuč ašaripe si ande e mal e djantrimatangi ande la Austriaki Republika.

“Misto e Ruža sas so vazdjilas man o erdeko (intereso) ande romani mužika sar etnomuzikolokinja. Ando 1988 sikade la ande jekh dokumentarno filmo pe televizia so bušolas 'Ihr werdet uns nie verstehen' [Tume šoha (čikana) či hatjarena amen], so o Bert Breit taj o Xaver Schwarzenberger kerdine. Po agor le dokumentarne filmosko, phenelas jek gjili sar tordjolas po Reichsbrücke. Astardas murro ilo, vi kana či hatjaros či jekh vorba aj či gindo nas ma ke si kacavi falo mužika. Me pinžardjilem la Ružasa perdal o Mozes Heinschink ando 1989 aj trubundas jek cera vrama angla so e Ruža gata sas te ulavel peske gjila manca. Anglunes sas te sitjuvav ke e Ruža patjiv (daro/ajendeko) delas ame sako jekha gjilasa. Sa tja patjivake, Uschi phenelas butivar pala jekh gjili, so šaj phenel pe vi sar sa anda tji patjiv. Pala maj but berš jekh zuralo baratšago (amalipe) barilas ma lasa, aj kade birijas te žutij la Ružaki kariera po simpado (phala/stena). Ame but sogodi nakhlam khetanes, aj naisarav e but šukarimata so e Ruža das man aj vi avere ženen.” (boldino khatar o Gyula Vamosi)

Curriculum Vitae · Publikacijangi Lista

O Mozes F. Heinschink

O Mozes F. Heinschink si jekh eksperto pe romane dialektura, aj sitjol e šib aj e kultura le romengi de anda 1959to berš. Vov si kodo, kon kerdas jekh anda e maj bulhe kolekciji pe luma so tordjola le romenge etnograficki audio dokumentondar (E Heinschink Kolekcija), so si arxivime ando Phonogrammarchiv katar Austrian Academy of Sciences. Sar romano eksperto, kapisardas (primisardas/xudlas) maj but sitjarimaske butja ande Austria aj vi ande kaver thema aj si aktivno sar tolmači (translatoro) ande maj but funkciji. O Mozes F. Heinschink si jekh anda e žene so kerdas e Organizacija Romano Centro aj sas ženo vi ando šerutnipe. Dine les e patjivimaski titula profesoro anda leski zurali dedikacija karing o romano rodipe.

“Ando 1959 reslem ma romenca ando Ringelseeplatz ande Vienako 21to krujalipe aj jekhatar dragostijasa dine man anglal ande la Ružaki familia. Sas mange zurales drago o barvalipe la romana kulturako, specialno la Ružake šukar gjila, lake dadeske paramiči aj ke vi so phuterde aj amalasle sas lenge rom. Paše phandadjilam pe jekh intrego trajo la familiasa, aj me kerdjilem o čirvo intregonenge anda Ružake šavora. Muro gindo, te inkerdjon aj te muntun pe xasarimastar lenge gjila aj lenge dadeske paramiči pe glasonge rekordingura, das man e zor te kerav muri intrego dokumentaciaki butji pa e šiba aj e oralo kultura le romenge ži adjes.” (boldino khatar o Gyula Vamosi)

E Heinschink Kolekcia

E Eva Leick

E Eva Leick kerel butji sar rodimatangi asistentka ando projekto Ružake gila. Vi voj lel pe peste te grižij e digitalno stranica (stranka/kujbo). La nas la drom či jokhar personalno te pinžardjol la Ruža Nikolić-Lakatosasa, ke e phuri romnji aba mulas kana o projekto kezdindas pe (teljardjas pe). Apal vi voj si paše paša e gjilabatorka perdal peski intenzivno buči so kerel e arxivonge materialosa aj kaj vorbij pe laka familiasa aj lake dragostime ženenca.

E Christiane Fennesz-Juhasz

E Christiane Fennesz-Juhasz si jekh etnomuzikolokinja, AV arxivistka, taj vi kuratorka kon arakhel le rekordingura ando Phonogrammarchiv katar Austrian Academy of Sciences. Voj intenzivno lel pe pala le romengi mužika aj oralni tradiciji. E Ruža sas jekh anda e anglune romnja kaj voj las te pinžarel laki mužika ando 1989. E berša sarso nakhenas, sa maj butivar šaj kerlas butji la Ružasa: “Če somnakuno glaso, aj če laše ileski romnji!” (boldas les o Gyula Vamosi)

Curriculum vitae · Publikacijangi lista

E Manuela Nikolić

E Manuela Nikolić si la Ruža Nikolić-Lakatosaki aj le Mišo Nikolićeski dujto šej. Voj jekh šerutni partnerka si ando projekto Ružake gila. Sar tanuvo (svedoko/marturo) khatar kodola berša, voj kuč dikhimata ulavel pa peska dake gjila aj vi pa lako trajo. Barilas ande mužika, aj voj kerdas o One2Free (1990-2004), jekh swing aj funk banda peske maj terne phralesa, le Saschasa, kaj voj gjilabatorka sas. E banda uladjilas pala so mulas lako phral ando 2004. Vi le šavorrenge mužikaki kreativiteta paruvelas le phurengi mužika, so po agor biandas e formacia The Gypsy Family savenca vi e Ruža Nikolić-Lakatos prezentisarelas de anda berš 1993. Laki dej vi adjes zurali mužikaki inspiracia del la Manuela. E Manuela si e dej la šako savi kerel butji sar mužikaki sineskinja (aktorka). Khetanes peske phralenca, e Manuela ingrel maj dur la Ružaki mužika aj voj si dedikuime te phutrel kodo e generalno pubikake.

“Me sim e šej la Ruža Nikolić-Lakatosaki. Me sim e dujto biandi, aj si ma mandar jekh maj phuro phral savo Johnny bušol, aj vi duj maj terne šave, o Martin aj o Mischa. Jekh amender, o Sascha, o maškaruno šavo, pe bibax’ pra rano muklas ame 34e beršenge! Vov sas kon peske talentosa, gitaresa aj xor glasosa (basosa) žuvindisardas e mužika la daki aj le dadeski. Zurales pharoj mange anda leste! O Sascha aj me kerdam jekh nevikani banda, o One2Free. Kade sas ame drom te patjuvas, te žutisaras ande mužika le dades aj la da, aj te sitjuvas jekhaverestar. Amari dragostija karing e mužika, te keras la ilestar, mindeg (sagda/furt) amare silevura (parenci) sikavenas amenge. Taj kade sas, ke o Sascha kerelas koncentracia pe amare dadeski aj pe amara daki tradicionalno mužika. E banda Rusza N. Lakatos & The Gypsy Family majnem (pašte) korko pestar biandyilas. E Ruža delas amen intregonen inspiracia, aj kade das maj dur pesko talento peska unokinjake, mura šake, la Shireenake! Adjes voj baxtali mužikaki aktorka si! Nais tuke, dale, nais tuke, dade!” (boldino khatar o Gyula Vamosi)

O Malik Sharif

O Malik Sharif si Rodimatango Koordinatoro taj Teluno Direktoro ando MMRC - Music and Minorities Research Center. Peska ekspertizasa, vov zurales ažutij le rodimatango aj le čačvarimasko (implementaciako) proceso ando projekto Ružake gila, aj vovi o koordinatoro vi pe legalni, texnikalni aj specialni procesura.

Le rodimatango proceso

E Ružake gila ekspozicia vazdjol pe maj bute beršengi kolaboracia aj pašuno pinžarutnipe maškar e gjilabatorka Ruža Nikolić-Lakatos aj e Ursula Hemetek, etnomuzikolokinja. E roditorka lelas aminti aj vi dokumentisarlas la Ružako artako drom maj but sar tranda berš. O arxivo katar Department for Folk Music Research and Ethnomusicology inkrel lungone vramaki dokumentacia maj but sar šele časonge rekordingonca pa lake gjila, avralune rodimatange rekordingura aj vi publični rekordingura pa lake prezentaciji. 1989 oktobro 25 si o datum e maj anglune dokumentaciako, aj sarso maladjilas e angluni butji khetanes kodo nas prosto, ke le Lovarengi mužika maj anglunes karing penge čače manuš žan.

Jekh artiklo anda Wiener Zeitung khatar 1998 januari 30 phenla pa o angluno rodimatango proceso:

"O fakto, ke e mužikaškinja, e Ruža Nikolić-Lakatos aj laki familia dine drom e procesoske te phuterdjon avri, pe jekh rig šaj najisij pe e džantri Hemetekake tirelmoske (rebdijake/cerpinipnaske) aj empatiake: ‘Le horvatura anda Burgenland sako data zurales barimange sas kana žos lende aj los vareso opre. E roditorka anda Beči avel aj si interesime ande amari kultura. Či jekh semo (piko/hari) nas kodo kade le romenca. Sas žene saven zurales lokhes los te pinžarav, zumavenas ma lungo vrama. Ande lungi vorbisarimata kamenas te žanen so me kamos (kamavas) čačimastar, aj ke so me kamav nas kodo so vi le aver roditora kamenas ande e historia le romengi, save numa dukhavenas le ženen penge rodimatenca.’ Tala o Nacionalno Socialistonge berša, kerenas ‘rodimata’ pe romende aj pala kodo tradenas le ande koncentraciake lagera. Kodola phirajimata (eksperienci) žan xor tele. Ale avilas kodo punkto, kana bijajlas o paho, aj line sama ke šaj patjan e etnomuzikolokinjake. Bešenas khetanes ande Ružaki šukar konjha (tinda/khunja), ‘kaj či jekh data naj pača’. O rom sas khote, aj panž bare šave phirkernas ande aj avri penge amalenca.”

Xaing:

Herner, Christine. „Durch die Lieder kann man etwas erreichen! Die Roma-Sängerin RNL als musikalische Botschafterin ihres Volkes.“ Wiener Zeitung. 30.01.1998

E duj žuvlja zurales pašile paša jekhavereste, so pharadas o drom angla maj bute dekadango rodimatango proceso. Nais la Ružake laše ileske kaj prezentisardas peske gjila angla o publiko, e Ursula Hemetek šaj ažutijas aj vi lelas aminti pe la gjilabatorkaki kariera po simpado (phalja/stena). Kodo semnolas, ke e buči žalas ando praktikalno drom pala čačuno trajo, aj vi bulharelas e socio-politikalno jekhalipe (egaliteto) le romengo ande Austria.

Pala o merimo la Ruža Nikolić-Lakatosako po 2022 majo 4to e Ursula Hemetek kamelas te kerel e mužikalno mandjin so sovel ando arxivo makar rigal vi o publiko te aresel paše, kaj la Ružake gjila te šaj trajin maj dur, sarso vi voj kamelas. E rodimata so kerdjile pala kodo ando MMRC, kaj te kerel pe e Ružake gila digitalno ekspozicia, khetanes la Ružake ažutorenca sas čačvarde, ale angla sako aver, peska šasa la Manuela Nikolićasa.

© Claudia Strate (2023)
E Eva Leick, e Ursula Hemetek taj e Manuela Nikolić pala jekh rodimatango interju kerdo anda Ružake gila

Video

Interview with Ursula Hemetek

Ande kako interju, e etnomuzikolokinja, e Ursula Hemetek, phenel pala e lungone vramako rodimatango proceso la Ruža Nikolić Lakatosasa.

Pala e tekstonge iskirimata

O iskiripe la romana šibako lašardo sas anda katja ekspozicia. E romani šib či letezij (egzistil/postojil) sar standarduime iskirisardi šib, aj vorta anda kodo si, ke e Gypsy Family-ake gjilange anava averšandes si iskirime. E sistema le standardni betuvongi (patrinangi), so si kaver sar e standardno njamcicko, phirel pala kadala reguli:

Xainga thaj maj but literatura

Cech, Petra, Fennesz-Juhasz Christiane und Heinschink Mozes F. Lovarenge paramiči taj tekstura anda Österreich. Texte österreichischer Lovara. Arbeitsbericht 2 des Projekts Kodifizierung der Romanes-Variante der österreichischen Lovara. Hrsg. von Halswachs, Dieter. Wien: Romano Center, 1999. PDF
Fennesz-Juhasz, Christiane. “Musik der Vlach-Roma“. In: Rombase. Didactically edited information on Roma, 2002. PDF
Fennesz-Juhasz, Christiane. 2011. „Expertise Fennesz-Juhasz. Lieder der Lovara,“ UNESCO Österreich. Lieder der Lovara. Zugriff am 04.03.2024. PDF
Heinschink, Mozes F. und Cech, Petra. Wörterbuch. Arbeitsbericht 3 des Projekts Kodifizierung der Romanes-Variante der österreichischen Lovara. Hrsg. von Halwachs, Dieter W. Wien: Romano Centro, 1999. PDF
Heinschink, Mozes. F. 2010. „Expertise Heinschink. Lieder der Lovara.“ UNESCO Österreich. Lieder der Lovara. Zugriff am 04.03.2024. PDF
Heinschink, Mozes F. und Hemetek, Ursula (Hrsg.). Roma, das unbekannte Volk. Schicksal und Kultur. Wien: Böhlau, 1994.
Heinschink, Mozes F., und Cech, Petra. Basisgrammatik. Arbeitsbericht 1a des Projekts Kodifizierung der Romanes-Variante der Österreichischen Lovara. Hrsg. Von Halwachs, Dieter W. Wien: Romano Centro, 1999. PDF

Pra la digitalna ekspoziciako romano boldipe

E ekspozicia Ružake gila ande trin šiba šaj resen pe: njamcicka, englezicka aj romanes. E romani šib naj khudi (khuvdi) ande jekh, aj maj but krangi (variantura) arakhadjon pe luma. Či lake iskirimaski sistema naj phandli ande jekh. O varianto so e Ruža vorbijas lovaricko romani šib sas, phagadi la ungrikona šibatar. Kajso te hatjardjon la digitalna ekspoziciake vorbi vi le romenge pe thema (phuvja), kana e lovaricko vorba naj kade pinžardi maškar lende, o tolmači (bolditori, translatoro) komentara pusadas pala e vorbi (lava) ande phandajimaske semnura (zarojelo, konzola, zagrada) kaj te phenel vi e na-lovaricki variantura.

Maj but ekspertura grižinas katja butji: O Mozes F. Heinschink aj e Christiane Fennesz-Juhasz lašarenas e vorbi - so butivar publicime xaingandar lenas avri (ankalavenas) - aj unjivar vi šonas paše. O Mozes F. Heinschink aj e Christiane Fennesz-Juhasz boldine e vramako rindo.

Sa le kaver vorbi o Gyula Vamosi (o Gyusi le Ramosko) nakhadas pe romani šib.

E tolmača (bolditora, translatora) pala sa jekh iskirimaski regula lenas pe. Unjivar varesave vorbi kaveršandes phenen pe. Sar paša e vorba ‘ethnomusicology’ naj so vorta pasuil ande romani šib. Anda kodo kreativno si te phenel pe kavere vorbenca, aj kodo šaj avel avri kaveršandes. E traba vorta kodoj, ke jekh šib, so maj butivar feri (samo) vorbij pe, sar šaj pasuil pe paša le akademicki tekstura kaj si iskirime.

Le projektosko grupo pala e Ružake gila kodo patjal, ke la digitalna ekspoziciako romano boldipe jekh šerutni politikaki vorba si. Čačimastar sikavel, ke jekh šib, so maj butivar numaj vorbij pe -aj kaj e dar, ke vi šaj xasajvel, bari si- vi kodi šaj lašardjol vi pala akademicki butja. Paša kado vi internacionalno dičutnipe anela jekha koljarda (kovlarde) minoritetake.

Pala e mužikange iskirimata

Le mužikange iskirimata ande katja ekspozicia sar bangjarde iskirimata si te hatjardjon. Ande sako ešeto (suro), e glasongi melodia del pe palpale ande e angluni štrofa (stanza). Le gitarosko bašaipe numa uni gjilange sar pelda (primer/misal) si iskirime. E notange semnura pala slobodni ritmikalni gjila numa sar pašunimaske semnura si te hatjardjon. Ekstra simbolonca zumadam te sikavas le gjilange vazdimata, ke kodo sikadjol ande gjilabimasko štilo. Le simbolongo hatjaripe:

Pala le vastenge iskirimata

Varesave gjila ande katja ekspozicia sikaven pe glinda vi e vorbi so o Mišo Nikolić vastesa iskirisardas. Zurales šukar hertiji si kodola, aj den palpale sar a Ruža Nikolić-Lakatos taj o Mišo Nikolić getosajvenas angla varesave prezentaciji aj iskirinas tele e vorbi sar getonas pe. Le neve gjilango nakhajipe aj o kreativno proceso maj butivar biiskirimasko kernas pe. Le tekstonge komentara o seripe (memoria) ažutinas, numa pe bibaxt nas drom sar te lašardjol o ekzakt konteksto xurdimasa.

Pala e avralune rodimatange rekordingura

Ande katja ekspozicia, xurde kotora anda le avralune rodimatange rekordingura traden pe avri ande uni gjilange komentara. E Ruža Nikolić-Lakatos butivar peske romesa khetanes, le Mišo Nikolićesa šaj ašundjon sar vorbin la Ursula Hemetek etnomuzikolokinjasa. Butivar vorbin pe, ke so inkren le individualni gjila, so si la Ružaki personalno relacia karing a melodiji aj e vorbi, e historia pala sar denas pe perdal e phure gjila aj varesave prezentacijake kontekstura. E rekordingura zurales privatno sikaven le specialni rodimatangi situacia, aj ke so mišto pinžarel la gjilabatorka e Ursula Hemetek. Sikaven vi e metodura savenca e roditorka zumavelas te hatjarel aj te dokumentuil la Ružake gjila. Paša e sikajimata anda la Ursula Hemetekake historikalni avralune rodimata, kadi ekspozicia inkrel vi akanutne komentara dine khatar e Manuela Nikolić taj o Mozes F. Heinschink.

Pala o Omeka S

Katja digitalno ekspozicia le Omeka S-esa kerdjilas, so jekh phuterde xajingango koduimasko softveri si te grižij pe o tartalmo (kontento). O Omeka S kacavi platforma si, so specialno sas kerdi te keren pe aj te grižin pe digitalni kolekciji aj ekspoziciji, so šol specialno fokuso te integruil pe o Linked Open Data (LOD). Žutimasa khatar o LOD, bari kumpania šaj aresel e informacia so butšandes phandel pe ando Omeka S.

Zitierempfehlung anzeigen

Bitte zitieren Sie diese Seite wie folgt:

Music and Minorities Research Center, "About the Project", Ružake gila, zuletzt besucht am Loading date..., doi.org/10.21939/13pq-k344