Le lovarenge loke gjila vaj e mesaljake gjila dičon sar kuč poezia. Phenen pa anglune butja ande le gjilabatorengo trajo, aj kade sikaven avri penge phirajimata, hatjarimata aj phenen pecimata le ženenge so šunen, tipikalno le čaladoske (familiake). E gjila den than le lovarenge kulturalna aj historikalna memoriake, aj den informacia pa le phurenge sako gjesutno trajo, pa la grupake čače kučimata, pa o moralno aj patjivako zakono, aj pa le ženengo šorso (šinajipe). E tekstura si pherdo poeticko štilistikalne instrumentonca aj idiomenca, den than špontano te pusaven ande inke štrofa (stanza) aj vi te paruven le. (Dikh: Le lovarenge gjila) Anda kodo si len vi jekh improvizaciako xarakteri. Sako štrofa ande loke gjila inkerdjol anda štar lineiji šov ži ko oxto sotagonca (silabenca, slogonca), paša soste butivar si tipikalno te den pe paše pherimaske sotagura sar jaj, joj, aj, de.

Jekh aver tipikalno pozitura si le loke gjilangi, ke o fokuso pe aktualni pecimata si so arakhen pe ande gjila. Kodo užes dičol vi ande le avralune rodimatange rekordingura so la Ruža Nikolić-Lakatosasa sas kerde kaj butivar čačvarel le gjilange 'čačune pecimata'.

E loke gjila phurikanimastar ande jekhe romeski perspektiva phenen pe sar angluno ženo. Kodo dičol vi ande gramatikalni xaraktera aj vi anda so inkren pe andral. Kana e Ruža Nikolić-Lakatos gjilabel, voj adoptisarel e aktualna gjilaki naraciaki perspektiva, le ‘romeski perspektiva’. Apal na o muršikanipe le naratorosko si o maj angluno, maj feder o pecipe aj e hatjarimata so phandadjon paše.

Mužikaki struktura

E mužikaki struktura le loke gjilangi le ramake glasondar si xarakteruime so sako data sa jekh si. E maškarune glasura šaj parudjon. E improvizacia jekh angluno kotor si ande le lovarenge loke gjila. O anglunipe e glasongo pe linejango agor šaj dičol pe jekh rig anda lengo lungjaripe ande gjila, so sa slobodo ritmikasa (parlando-rubato) gjilaben pe, aj pe kaver rig pale khatar o zuralo vibrato savesa e gjilabatorka prezentisarel len.

Le lovarenge gjilango specialno zuralo xarakteri le agorutne glasongo grižipe si. O agorutno glaso, majnem (pašte) sako jek data o melodikalno 1to, sikadjol ande khatar o melodikalno 7to vaj o 2to. Kodo kade kerel pe’, ke o angluno hango inkerdjol pe lungo vrama aj gjilabadjol ando descrescendo (kovjlol o hango), pala soste avel jekh pauza, aj pala kodo pale o agorutno glaso feri kovles ašundjol, butivar phurdel pe. Sarso prezentil pe, o manuš gindij, ke kodo či na či inkerdjol paša e gjili, kana či pinžarel kado štilo le gjilabajimasko. E pauza angla o agorutno hango jekh angluno kotor si, jekh pozitura kadala gjilangi aj vi angluno kotor si ande prezentacia.

Xainga thaj maj but informaciji:

• Hemetek, Ursula. Mosaik der Klänge. Musik der ethnischen und religiösen Minderheiten in Österreich. Wien: Böhlau, 2001.
• Hemetek, Ursula: Comparison of Žo-tar mange žo-tar and Tu gelan tar a lumasa, a slow song and a new song; In: Amare gila - Unsere Lieder – Our Songs. Ruža Nikolić-Lakatos u.a., eine Dokumentation der Lovaraliedkultur in Österreich. CD mit Begleitheft. In der Reihe: Tondokumente zur Volksmusik in Österreich Vol.4, März 1994, Neuauflage 1998. PDF